Vse pravice pridržane © FOTOKLUB LJUBLJANA
Fotoklub Ljubljana je bil ustanovljen na občnem zboru 17. marca 1998 kot Fotoklub AT Canon, 26. 3. 2003 pa se je preimenoval v svoje sedanje ime.
Ustanovni člani kluba so bili člani nekdanjega Fotokluba Ljubljana, ki je bil ustanovljen 1889 leta, in nekdanje Fotogrupe ŠOLT, ki je delovala od leta 1963. Oba kluba sta s svojim delovanjem in kvaliteto vsak v svojem času pomembno zaznamovala slovensko fotografijo, po njuni združitvi leta 1968 pa sta vplivala na velik del sedanje generacije slovenskih fotografov.
Fotoklub Ljubljana si je kot eno svojih osnovnih nalog zadal negovanje tradicije obeh navedenih klubov. Cilji in naloga kluba so gojiti in razvijati avtorsko fotografijo, skrbeti za razvoj in popularizacijo fotografiranja narave in njenih lepot in človeka ter njegove ustvarjalnosti, pomagati pri ustvarjanju pozitivnega odnosa do ohranjanja naravnih vrednot in kulturne dediščine ter izobraževanje članov in njihov razvoj na področju avtorske fotografije. Tem ciljem je prilagojena tudi dejavnost kluba. Tako člani na sestankih kluba poslušajo predavanja znanih slovenskih fotografov, izmenjujejo mnenja o svojih in tujih fotografijah, predstavljajo svoje delo, sodelujejo na delavnicah o posebnih fotografskih tehnikah in se seznanjajo s posameznimi področji fotografije.
Malo zgodovine:
Zgodovina združevanja ljubiteljskih fotografov v Ljubljani in na ozemlju sedanje Slovenije se je začela 17. julija 1889, ko je bil v nekdanji Grubarjevi palači (pozneje Virantova hiša v Zvezdarski ulici) – takoj za klubi na Dunaju, v Pragi, Budimpešti in Rimu - ustanovljen "Klub amaterjev-fotografov". Klub je dobil uradno soglasje predsednika deželne vlade g. Winklerja 5. junija 1889. V tem dovoljenju se klub imenuje Club der Amateur-Photographen in Laibach, obvestilo mestnega magistrata pa je bilo napisano v slovenskem jeziku in govori o »klubu fotografov-amaterjev«. Ravno tako je tudi vso poslovanje kluba potekalo v slovenskem jeziku. Za predsednika je bil izvoljen Ivan Šubic, za tajnika Gustav Pirc, za blagajnika Luka Pintar, za odbornika pa Anton Tramte in Marija Hlavka.
Od tega obdobja dalje je v Ljubljani vedno deloval eden ali več fotografskih klubov, zelo pomembno za slovensko fotografijo pa je bilo njihovo povezovanje in prehajanje članov med klubi v Ljubljani in drugimi mesti na ozemlju sedanje Slovenije. Ko so aktivnosti v posameznem klubu začele usihati, so se najaktivnejši člani preselili v druge klube ali pa ustanavljali nove. S tem se je prenašalo znanje, ki se je v novih okoljih še dodatno oplajalo.
23. maja 1898 je bil v Ljubljani ustanovljen drugi klub s skoraj identičnim imenom prvemu klubu: Club der Amateur-Photographen in Laibach, v katerega so bili včlanjeni premožnejši meščani in aristokrati in že novembra istega leta organizirali prvo razstavo. Klub je uradno prenehal delovati 1909.
Za slovensko fotografsko klubsko dejavnost je bilo zelo pomembno tudi leta 1893 ustanovljeno Slovensko planinsko društvo, ki je pod vplivom odbornikov prvega kluba leta 1897 ustanovilo Fotografski odsek, v katerega so se vključili člani že omenjenega Kluba amater fotografov. Na fotografijo je pomembno vplivalo glasilo Planinski vestnik, v katerem je bilo fotografiji namenjeno precej prostora. Planinski vestnik je 1898 razpisal tudi prvi natečaj za najboljše motive in organiziral razstavo. Iz fotografskega odseka SPD je v letih 1910-1911 nastal Klub slovenskih amaterskih fotografov v Ljubljani. Ta klub je spomladi 1911 priredil prvo razstavo v Jakopičevem paviljonu. Skupaj so razstavljali slikarji in fotografi, v žiriji za fotografije sta sodelovala tudi slikarja Rihard Jakopič in Ivan Vavpotič.
Na klubsko dejavnost je negativno vplivala prva svetovna vojna, ko so posamezni fotografi sicer aktivno delovali, klubska dejavnost pa se je ustavila. Za obdobje po prvi svetovni vojni ni podatkov o nadaljevanju aktivnosti kluba amater fotografov, je pa z delom nadaljeval Fotografski odsek Slovenskega planinskega društva, leta 1922 pa so podobno sekcijo ustanovili tudi pri Turistovskem klubu Skala.
Položaj se je močno spremenil leta 1931, ko je bil 20. oktobra ustanovljen Fotoklub Ljubljana. Ta klub je slabo leto po svoji ustanovitvi postavil prvo klubsko razstavo, ki je izstopala z zelo visoko kakovostjo razstavljenih del, v njem pa je delovalo večje število izredno pomembnih slovenskih fotografov. Klub je pred drugo svetovno vojno postavil nekaj razstav, med katerimi je posebej potrebno omeniti tri mednarodne fotografske razstave maja 1934, maja 1936 in septembra 1938. Skupaj s Fotoklubom Hrastnik so leta 1940 priredili tudi prvo vseslovensko fotografsko razstavo. Fotoklub Ljubljana je dal tudi pobudo za ustanovitev Zveze slovenskih fotoamaterskih društev, katere ustanovna skupščina je bila 4. junij 1939 v Ljubljani.
Za delovanje Fotokluba Ljubljana je značilno izrazito iskanje fotografskega izraza posameznih članov, kar je vodilo v raziskovanje različnih možnosti in uporabe novih fotografskih tehnik, čeprav jo močno zaznamuje privrženost piktoralizmu. Klub je s tem pomembno vplival na razvoj slovenske fotografije, ne la amaterske, temveč tudi profesionalne. Na delovanje kluba je pomembno vplival Karlo Kocjančič, ki je bil gonilna sila njegovega delovanja pred in tik po drugi svetovni vojni. Klub je imel zadnjo redno sejo 3. novembra 1941, nato pa je svoje delovanje v času vojne prekinil do 30. julija 1945, ko je po znova zaživel.
Po izjemno aktivnem klubskem delovanju v obdobju od 1931 do druge svetovne vojne je slovenska klubska fotografija ponovno dosegla nov vzpon v šestdesetih letih, ko je v Sloveniji delovalo večje število fotoklubov. V tistem času so bili zelo močni Foto klub Janez Puhar Kranj, Fotoklub Maribor, Fotografsko društvo Celje, FK Radovljica, Fotoklub Hrastnik, FK Nova Gorica, FK Andrej Prešeren iz Jesenic, v Ljubljani pa je bil najbolj aktiven Foto klub Planinske zveze Slovenije. V tem času je po raznih fakultetah in v študentskih naseljih v Ljubljani delovalo kar nekaj fotoklubov. Ti so se leta 1963 na pobudo Stojana Kerblerja, Joca Žnidaršiča, Mira Bark Hojnika in Oskarja Karla Dolenca združili v Fotogrupo Šolt, s čemer so vzpodbudili nov vzpon slovenske fotografije. Fotogrupa Šolt se je leta 1968 združila s Fotoklubom Ljubljana, ki takrat že nekaj časa ni organizirano deloval.
Pomembna mejnika v slovenski fotografiji sta bili dve razstavi: prvo, Fotografija mariborskega kroga, je februarja 1971 postavil Fotoklub Maribor, drugo pa leto kasneje Fotogrupa Šolt. Obe razstavi sta si po svojem pogledu na fotografski izraz zelo različni, sta pa pomenili nov vzpon, predvsem pa sta vplivali na celo generacijo izjemnih slovenskih fotografov.
To izredno ustvarjalno obdobje se je konec sedemdesetih let v Ljubljani počasi izživelo. Fotogrupa Šolt Ljubljana sicer formalno ni prenehala delovati, vendar se je več njenih članov priključilo novo ustanovljeni Foto skupini Moste, ki je delovala do leta 1996.
Člani nekdanjih ljubljanskih klubov (Fotoklub Ljubljana, Fotogrupa Šolt in Foto skupna Moste) so se znova zbrali okrog revije Moj hobi in 17. marca 1998 ustanovili Fotoklub AT Canon, ki se je 26. marca 2003 preimenoval v Fotoklub Ljubljana. Od nastanka v letu 1998 je klub organiziral že nekaj fotografskih razstav, med katerimi so bile najbolj opažene klubski razstavi »Vino in vinska trta« ter »Posočje po Posočju«, državne razstave »Znamenja v slovenskem kulturnem prostoru« leta 2003, »Ljubljansko barje« leta 2007 in »Portret 2005« ter mednarodne razstave »Portret 2006«, »Portret 2008«, »Portret 2010«, "Portret 2012" in »Portret 2014«. Pri razstavah na temo portreta je klub posvetil posebno pozornost črno-beli fotografiji, pri čemer so bile razstave leta 2008, 2010, 2012 in2014 organizirane pod pokroviteljstvom Mednarodne zveze za fotografsko umetnost (FIAP).
V zgodovini slovenske fotografije so ljubiteljski fotografski klubi igrali izjemno vlogo v dveh obdobjih, in to pred drugo svetovno vojno in v sedemdesetih ter osemdesetih letih 20. stoletja. V teh dveh obdobjih so ljubiteljski klubi predstavljali sam vrh fotografskega ustvarjanja in raziskovanja novih izraznih možnosti, kar se je odražalo tudi v pomenu in prepoznavnosti njihovih članov v svetovni fotografiji. Danes so ti klubi v Sloveniji sicer izjemno dejavni, njihovo število se povečuje, vendar pa je trenutno to delovanje dokaj statično in pri njem ni čutiti raziskovanja možnosti medija. Zato bi bilo potrebno razmisliti o vzpodbujanju novih pristopov tudi z razpisi razstav, ki bi prinašale nove fotografske poglede.
Janez Kukec Mezek
Viri:
- mag. Mirko Kambič: Fotografija na Slovenskem od 1939 do 1919, 150 let fotografije na slovenskem (1839 - 1919), Mestna galerija Ljubljana, september 1989
- dr. Primož Lampič: Slovenska fotografija med obema vojnama, 150 let fotografije na slovenskem (1919 - 1945), Arhitekturni muzej Ljubljana, november 1990
- Drago Kocjančič: Ustvarjalno življenje Karla Kocjančiča 1901-1970, Arhitekturni muzej Ljubljana, Ljubljana 1999
- Oskar Karel Dolenc: Fotogrupa ŠOLT- Ljubljana in fotoklubi v Sloveniji v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, Časopis Finance, 7. 4. 42003.
Cilji in naloge kluba so:
18.03.2024
Tokrat se bomo udeležili pogovora z avtorjem Klavdijem Slubanom in odprtja razstave Nekje drugje Tukaj...
Vse pravice pridržane © FOTOKLUB LJUBLJANA
Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje
Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.