Vse pravice pridržane © FOTOKLUB LJUBLJANA
08.11.2021
Z razstavo člani Fotokluba Ljubljana proslavljamo 90. obletnico ustanovitve Fotokluba Ljubljana
Fotoklub Ljubljana danes
Leta 2003 se je Fotoklub AT Canon preimenoval v Fotoklub Ljubljana, da bi obudil spomin na uspešno istoimensko predvojno fotografsko združenje. Klub nima svojih prostorov, temveč gostuje na Študentskem kampusu v Šiški, klubske razstave pa prireja v galeriji Zavoda ŠOLT v Rožni dolini. Kanonček je zamenjalo klubsko glasilo Fokus, ki zdaj izhaja le v elektronski obliki.
Danes je FKL med dvaintridesetimi fotoklubi, registriranimi pri Fotografski zvezi Slovenije, edini klub, ki deluje v Ljubljani. Kot eno svojih temeljnih nalog si je zadal negovanje tradicije obeh povojnih istoimenskih klubov. Danes ima okoli 40 članov, ki prihajajo iz vse Slovenije.
Klub kaže pisano generacijsko strukturo. Od prvotnih članov FG Ljubljana - ŠOLT v klub zahajata še Oskar Karel Dolenc, Janez Korošin in Tihomir Pinter, ki še dobro poznajo analogno fotografijo, prav tako še nekaj članov iz generacije, rojene v petdesetih letih, med drugimi Janez Kukec Mezek, večina drugih pa je vstopila v fotografijo okrog leta 2000, ki velja v Sloveniji za prelomno.
Od te letnice naprej se je tako kot drugje po Sloveniji in zahodnem svetu namreč večina novih fotografov oprijela digitalne tehnike, s tem pa tudi programske opreme za obdelovanje posnetkov v postprodukciji (obrezovanje, digitalna retuša, intenziviranje barv ipd.) ter strojnega kopiranja fotografij. Zanimivo je, da je med članstvom že približno tretjina fotografinj, medtem ko so bile v obeh prejšnjih istoimenskih klubih zelo redke.
Poleg sodelovanja na natečajih ljubiteljske fotografije, kjer so večinoma spet vpeti v slovenski in mednarodni natečajni in točkovalni sistem, FKL prireja tudi razstave različnih stopenj, od že omenjenih internih do mednarodnih, ter organizira razne oblike izobraževanja. Načeloma so člani usmerjeni v avtorsko fotografijo, glede na poudarek na krajini posredno z ekološkim poudarkom.
Če naj po dostopnem gradivu na internetni strani FKL in v klubskem glasilu na hitro orišemo njegovo idejno usmeritev, moramo najprej reči, da gre skoraj izključno za barvno fotografijo. Večina avtoric in avtorjev je posebno zavezana lepemu in fotogeničnemu, kar navadno pomeni pogled na podeželsko, morsko ter gorsko krajino, večinoma zunaj Slovenije, najpogosteje v Toskani, redkeje na eksotično krajino, od mestnih motivov pa so zlasti priljubljene vedute iz historičnega jedra Benetk. Ulični žanr je estetiziran, grafizmi v arhitekturi in krajini, redkeje tudi krajinski detajl so posneti v tradiciji subjektivne fotografije iz petdesetih let 20. stoletja. Ljudi najraje predstavljajo v podobah otroških ali mladih somernih obrazov in prav takega ženskega akta.
Glavnina članic in članov snema vse naštete motive. Tematske specializacije so razmeroma redke. Tako se, a ne izključno, denimo Barbara Gregorič Silič največ posveča otroškemu portretu, Matej Rukavina in Janez Kukec Mezek ženskemu aktu, Oskar Karel Dolenc, Aleš Klabus, Jernej Trnkoczy ter Janez Korošin krajini ter Boštjan Banfi in Drago Metljak mestnemu žanru.
Primož Lampič (Monografija »88«)
20.04.2024
V torek, 23. 4. 2024, se bomo ob 18. uri zbrali v dvorani stavbe ČS Golovec, Pesarska 14, Ljubljana...
Vse pravice pridržane © FOTOKLUB LJUBLJANA
Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje
Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.