Marjan Gresl - Ptiči

Par let nazaj me je kolega povabil, da grem z njim v Italijo pogledat kako živijo ptiči. On se s tem ukvarja že dlje časa in sem z veseljem šel zraven. Naslednji teden sem že kupoval novo opremo, ki je namenjena bolj temu kot popotništvu. In tako sem padel not.

Razen foto opreme je bilo potrebno prebrati kar nekaj literature o pticah, saj ima vsaka ptica svoje navade in specifike. Ene čakaš zjutraj, druge popoldan, tretje ob vodi, četrte pa v gozdu. V teh par letih, ko jih obiskujem in fotografiram, sem seveda velikokrat ostal brez "ulova" in se s prazno kartico vrnil domov. Najbolje je biti v kakšni opazovalnici ali zamaskiran čakati in čakati. Prica sama pride (če pride), in je ne zalezuješ. Od približno 500 do 1000 fotografij iz enega fotografiranja in ostane kakšnih 100-200.

Spoznal sem  veliko prijateljev s katerimi si izmenjujemo informacije o tem, kje so kakšni ptiči, kdaj je kdo kaj videl.... Sem tudi član DOPPS-a in tudi tu se najde marsikdo, ki mi pomaga. Večkrat doma listam atlas ptic in iščem po internetu, da vidim "kakšen je to ptič za vraga". Ob objavah ali razstavah vedno fotografijo označim z domačim in latinskim imenom.

V zadnjem letu se čutim močno prikrajšanega, ker iz Ljubljanske regije ne morem nikamor.  Po navadi obiskujem nekaj lokacij v Italiji, in vsem dobro znane lokacije po Sloveniji.

Najljubši  ptič mi je vodomec (Alcedo atthis).